Skoraj vse je razumljivo … strinjam se s spoznanji, edino dodala bi, da so čustva, kakor so spremenjiva, edini način za spoznavanje gotovosti, le preko čustev se lahko samozavedamo.Zato je pomembno opazovanje kdaj so in kakšna so, pomembno je tudi kaj potem z njimi naredimo, ko opravijo svoje delo. Lahko jih zadržimo zase, jim damo drugačen pomen, ki nima nobene zveze z resnico,ampak z našimi strahovi in travmami, čustva lahko postanejo življenje, če jih ne spoznamo za orodje na poti v gotovost. S tem namigujem na vse zadržane čustvene izpade človeštva v zadnjem času, začevši pri posamezniku,ki ni spoznal tihe govorice in je morda postal zato depresiven, ker ne zna slišati, ne zna vprašati. In kar je tudi res, se vse matrično prenese na globalno zavest. Sicer pa pravijo in tudi jaz mislim, da smo ljudje način narave da se zave sama sebe, nekoč …In po tej logiki sta pot in gotovost jasna.