Četrtek, 13. March 2008 - 10:58 - Urša Tuškej

Leto je naokoli in spet smo na Sofu … Spet nas čakajo pogovori ob kavicah, zanimiva srečanja, morje, sonce … in seveda (bolj in manj) zanimiva predavanja. In kako je bilo prvi dan? Moram reči, da je celosten vtis o prvem dnevu boljši od prejšnjega leta. Prav na vsakem od predavanju je bilo nekaj poučnega, zanimivega, nekaj, kar ti je dalo misliti …

Oglaševalska letina

Prvo predavanje na letošnjem Sofu je bila oglaševalska letina, ki so jo tudi letos pripravili študentje FDV. Ker iz lastnih izkušenj zelo dobro vem, kako težko je skupaj zložiti celovito zgodbo in na kar se da zanimiv način prikazati različna mnenja o minuli oglaševalski produkciji, moram reči, da sem prav zadovoljna z delom, ki so ga opravili “naši zanamci”. Všeč mi je bilo predvsem to, da so stvar zastavili na drugačen način in poskušali zgodbo letošnje letine umestiti v vprašanja, ki si jih zastavlja letošnji Sof. Tako so v svojem filmu iskali različna menja na temo oglaševanja kot znanosti in oglaševanja kot umetnosti. Zelo dobra pa je bila popestritev tima študentov tudi z ALU-jevko, ki je posnetkom dodala rahlo umetniški pridih in jiih tako naredila še bolj zanimive.

Odlično načrtovanje z nagrado Effie – primer Vodafone

Jonathan Cooper je na svojem predavanju skušal poudariti predvsem to, kako pomembno je, da vsi, ki ustvarjajo oglas, delujejo kot enovita celota. Poudaril je pomen vzajemnega odnosa med agencijo in naročnikom ter postavil udeležencem v dvorani vprašanje, na katerega žal ni dobil prav mnogo “dvignjenih rok”. Zanimalo ga je, koliko vodij projektov upa svojemu naročniku povedati, katere so pomanjkljivosti in napake njihovih produktov. Sam to redno počne in ugotavlja, da s tem postaja odnos med njim in njegovimi naročniki še bolj trden in zaupljiv.

Na zmenek z uporabnikom

To predavanje je bilo danes eno bolj zanimivih. Tomasz Pirc je v svojem predavanju govoril predvsem o spletnih rešitvah, ki potrošnika ne nagovarjajo od zunaj, ampak ga aktivno vključijo v ustvarjanje vsebin. Zato je poudaril, da se mu beseda potrošnik za takšno vrsto komunikacij ne zdi več primerna, saj je potrošnik v internetnih komunikacijah bolj v vlogi sogovornika in partnerja. Svojo tezo o tem, da v tovrstih komunikacijah potrošnik postaja središče ustvarjanja komunikacij, je poudaril z zanimivimi primeri.

V prvem primeru je opisal kampanjo Levisa, ki je v svoji spletni akcji pozval zainteresirane k oblikovanju nove kolekcije za Levis. Odziv na akcijo je bil velik, saj so na Levis prejeli več kot 2500 razičnih kreacij in tako tudi svojim oblikovalcem prihranili veliko dela, sebi pa veliko stroškov. Zelo zanimiv primer je tudi primer študenta Tay Zonday, ki je zaslovel na Youtube-u in v enem mesecu postal prava zvezda. Njegove spote (prvi, drugi ) si je ogledalo več kot 3.000.000 ljudi. Tomasz je poudaril tudi velik pomen in potencial Myspace-a in Facebook-a, na katerega je logiranih že več kot 32.000 Slovencev.

Nevromarkting

Na tem predavanju je tekla beseda o tehnologijah merjenja možganskih valov pri različnih dražljajih. Najzanimivejši se mi je zdel Pepsi Challenge, test, s katerim so (mislim da samo med Američani) ugotavljaji preferenco med okusom CocaCole in Pepsi, ki jo zaznajo možgani. Ugotovili so, da glede na možganske analize okoli 70 % udeležencev preferira okus Pepsi. Ko pa so preverjali preferiranje okusa, ko so anketiranci vedeli, katero izmed obeh pijač preizkušajo, je bil rezultat ravno obraten. Okoli 70 % udeležencev v raziskavi je izbralo CocaColo. To je le še en dokaz, kakšno neprecenljivo vrednost imajo blagovne znamke, ki so dobro zasidrane v zavesti posameznikov.

Okrogla miza z Marcelom Štefančičem

Tudi okrogla miza je bila zelo zanimiva. Mene je navdušil predvsem Marcel Štefančič s svojimi izjemno postavljenimi izjemnimi vprašanji. Fantastična vprašanja. Poleg tega pa je super sledil temi pogovora in ni dopuščal, da bi preveč odplavali od osrednjega vprašanja. Za zanimivo pa se je izkazala tudi možnost postavljanja vprašanj preko mobilnikov, ki so se nato izpisala na velikem zaslonu na odru. Čeprav ni bilo toliko vprašanj kot raznoraznih kometarjev, se je našlo kar nekaj iskrivih domislic, ki so v smeh spravila celo dvorano.

Zaljuček večera

Večer so na zelo zabaven način sklenili RTV-jevci. S situacijskimi komičnimi vstavki so nasmejali celotno dvorano, prireditev pa je s svojo prisrčnostjo popestril tudi otroški pevski zbor RTV Slovenije. Predvem zanimivo se mi je zdelo sodelovanje otrok z voditeljem, ki pa na žalost ni mogel k sodelovanju spodbuditi prav nikogar v dvorani. Včasih se je kar treba zgledovati po energiji mladih nadobudnežev …